Na zaključnem dogodku festivala generativnih umetnosti Adela bosta Maks Valenčič in Robert Bobnič dodatno kontekstualizirala teoretske prispevke umetnikov in teoretikov Eryka Salvaggia, Wolfganga Ernsta in Kanada Chakrabartija, ki bodo v posebnem sklopu Digitalni obrok objavljeni v reviji Razpotja. Avtorji skozi različne pristope analizirajo domet sodobnih generativnih tehnologij, prek reaktualizacije metod iz preteklosti (Salvaggio), analize (tehno)lógosa stroja samega (Ernst) in spekulativnega premisleka o tem, ali je umetna super inteligenca lahko kreativna (Chakrabarti). 

Eryk Salvaggio: Pogovor z Maverick Machines
Današnja generativna umetna inteligenca, za katero se pogosto domneva, da izhaja iz kibernetike, zanemarja njene številne pomisleke. Ta esej primerja in vzporeja dve teoriji kibernetika Gordona Paska z današnjim razmišljanjem o umetni inteligenci, pri čemer obravnava Paskove teorije konverzacije, črne škatle in "maverick machines".

Wolfgang Ernst: Tehnológos umetne inteligence
Ob vse hitrejšem razmahu in vplivu orodij umetne inteligence, kot sta ChatGPT ali Stable Diffusion, se poraja vprašanje, v kolikšni meri je mogoče še vedno razložiti mehanizme masovnega podatkovnega procesiranja umetnih nevronskih mrež. To zahteva medijsko-arheološko raziskavo, katere ključna naloga ni zakrivati kompleksnih tehnologij z vizualnimi, akustičnimi ali haptičnimi metaforami, temveč najti nekonvencionalne načine, kako iz črne skrinjice narediti transparentno orodje.

Kanad Chakrabarti: Umetnost v interregnumu
Veliko ljudi verjame, da so človeške vrednote objektivne in si zaslužijo ohranitev. To prepričanje je podlaga za skrb zaradi neusklajenih sistemov UI, zaradi katerih bi lahko ljudje izumrli. Toda, ali bi lahko obstajala superinteligenca, ki bi bila za nas sprejemljiva dedinja človeštva? Bi bila ta dobra naslednica zmožna ustvarjati umetnost in uživati v njej.

Pogovor bo potekal v angleščini.

Letošnjo serijo kurira Maks Valenčič.