Saša Spačal: Terra Xenobiotica

*
*
*

Človeški odnos do zemlje pod našimi nogami je precej dvoumen. Ljudje se pogosto istovetijo ali poosebljajo s prstjo svoje domovine in hkrati je njihovo preživetje odvisno od njene rodovitnosti, a kljub temu jo prepogosto obravnavajo zgolj kot umazanijo. Tovrstno zanemarjanje tal je izrazitejše v tehnoloških conah, ne le na industrializiranih območjih, ampak tudi na področjih informacijskih in transportnih infrastruktur. Saša Spačal se v svojem novem umetniškem projektu Terra Xenobiotica posveča raziskovanju življenja v zemlji na letališčih. »Strupi pronicajo v zemljo in ustvarjajo nepoznana področja, ki zahtevajo drugačne vrste skrbnikov – tiste, ki znajo usmerjati in negovati, namesto tistih, ki nadzorujejo ali izkoriščajo,« pravi Spačal. »Ker človeštvo ostaja zataknjeno v neprestano vzdrževanih vzorcih vzletov in pristankov, se zamisel o končnem pristanku skriva v nepredstavljivo oddaljeni prihodnosti.«

Na razstavi so tri dela – biotehnološka kinetična instalacija Bralnik večnosti (Eternity Scanner), vizualna podatkovna zbirka zemeljskih kromatogramov tal Nianse večnosti (Gradients of Eternity) in filmski esej Vzdrževalni vzorci (Holding Patterns).

Instalacija Bralnik večnosti nagovarja občinstvo, da razišče kako nevidna roka t. i. »večnih kemikalij«, perfluoroalkilnih in polifluoroalkilnih snovi (PFAS), kot je teflon, prodirajo v prst na letališčih. Ključno umetniško delo je 86 kromatogramov tal nastalih iz zemlje, ki je postopoma onesnažena z naraščajočimi količinami PFAS snovi. Kromatogrami tvorijo vizualno bazo podatkov Nianse večnosti, nastalo za potrebe učenja nevronske mreže za prepoznavanje onesnaženja s PFAS na kromatogramih tal, ki metaforično simbolizirajo 86 let od prve naključne sinteze PFAS molekul. Instalacija obiskovalce vabi, da si izberejo kromatogram zemlje in ga namestijo na Bralnik večnosti, ki deluje kot sodobni orakelj. Optični bralnik, ki ga poganja umetna inteligenca, nianse kromatogramov sonificira, s čimer poziva nove generacije, naj naredijo korak naprej od obstoječe miselnosti, ki zemljo obravnava v okvirih oblasti in lastnine, ter jo prepoznajo kot večvrstno sorodstvo, ki nas podpira.

Film Vzdrževalni vzorci je nastal v sodelovanju s kulturno teoretičarko Alison Sperling in prikazuje distopični scenarij bližnje prihodnosti, kjer letališča še vedno obstajajo, vendar so brez funkcije. Delo raziskuje vprašanje onesnaženosti tal in prsti. Za prakso Saše Spačal je ključna prizemljitev  – kako se in biti prizemljen –  v vseh kontekstih besede na prostoru ikoničnega berlinskega letališča Tempelhof. Filmski esej preučuje zapletene in raznolike epistemologije sodobnih konceptov potovanja in identitete, ter predlaga nov model odgovornosti, skrbi in skrbništva.”

Postavitev Terra Xenobiotica je plod dveh umetniških rezidenc, ki jih je Spačal izvedla v letih 2019 in 2022 v Laboratoriju Rillig (Ecology of Plants, Institut für Biologie, Freie Universität Berlin) in v sodelovanju z Art Laboratory Berlin, kjer bil projekt konec lanskega leta tudi premierno predstavljen.

Besedilo Regine Rapp in Christian de Lutz [Art Laboratory Berlin], 2023

***

Saša Spačal: Terra Xenobiotica
2023/24

Znanstveno svetovanje: India Mansour, Institut für Biologie, Freie Universität Berlin
Instalacija in programiranje: Dmitry Morozov
Pomoč pri izvedbi: Flore Wormskamp
Zgodbarjenje: Alison Sperling
Montaža: Maja Andlovic
Zvočna kompozicija: Ah!Kosmos

Postavitev v osmo/zi (2024)
Produkcija postavitve: Zavod Projekt Atol (Uroš Veber, Tina Dolinšek)
Dodatna dela na instalaciji in programiranju: Dmitry Morozov
Tehnična podpora postavitve: Valter Udovičić & Andraž Šenica Pavletič
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.

Produkcija 2023: Art Laboratory Berlin
Besedilo in kuriranje prvotne postavitve: Regine Rapp in Christian de Lutz
Produkcija dela in umetniške rezidence: Art Laboratory Berlin, 2023
Umetniška rezidenca in znanstvena podpora: Rillig Lab | Plant Ecologies, Institut für Biologie, Freie Universität Berlin
Nastalo s podporo Berlin Senate | Odd. za kulturo, Slovenski kulturno-informacijski center – SKICA Berlin, Technische Universität Berlin in Berlin Science Week.
Prva postavitev: Art Laboratory Berlin, Nemčija  [11. 2. 2023 – 2. 2. 2024]
Fotografije: Tim Deussen
Zahvala: Saša Šavel

Sodelujoči:

Saša Spačal

Mag. Saša Spačal, postmedijska umetnica, združuje raziskovanje živih sistemov s sodobno umetnostjo, pri čemer poudarja prepletenost kontinuuma okolja in kulture znotraj planetarnih metabolizmov. Njena umetniška prizadevanja vključujejo razvoj skrbnih biotehnoloških metodologij, vmesnikov in infrastruktur, ki se ukvarjajo tako z organskimi kot tudi z mineralnimi zemeljskimi agenti v času globalnih sprememb. Vzporedno raziskuje krhkost posthumanih scenarijev, prepletajoč mehanske, digitalne in organske logike znotraj pogojev sodobne biopolitike in nekropolitike.

Njena dela so bila predstavljena na prizoriščih, kot so ZKM | Center za umetnost in medije Karlsruhe [DE], Ars Electronica [AT], Centre de Cultura Contemporània Barcelona – CCCB [ES], Laboratoria Art & Science Foundation / New Tretyakov Gallery [RUS], Nacionalni umetnostni muzej Kitajske [CHN], Muzej sodobne umetnosti Metelkova [SI], Onassisov kulturni center Atene [GR], Festival Transmediale [DE], Mestna galerija Praga GHMP [CZ], Muzej in galerije Ljubljane [SI], Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo [ES], Perm muzej sodobne umetnosti [RUS], Chronos Art Centre [CHN], Muzej sodobne umetnosti Zagreb [CRO], Muzej sodobne umetnosti Vojvodina [SRB]. Prejela je nagrade in nominacije Ars Electronica Starts Prize [2021], Japonska nagrada za medijsko umetnost [2020], Nova nagrada za tehnološko umetnost [2019], New Aesthetica Prize [2020], Prix Cube [2015] in Prix Ars Electronica [2015].

S podporo: