Adelin digitalni obrok bo letos posvečen skupnostnim praksam, ki predlagajo ponoven premislek komputacije, prevprašujejo razmerje med transparentnostjo, razpoložljivostjo in prikrivanjem podatkov ter izpostavljajo skrb kot način upora proti izkoriščanju.

Italijanski umetnik in raziskovalec Federico Poni, član skupnosti Habitat v vasici Cà de Monti, se ukvarja z “ruralnim računalništvom”, spekulativno prakso, ki predlaga vpeljavo novih načinov obravnave tehnologije – preko ritualnih, skupnostnih in pripovedovalskih pristopov.

Umetnica in raziskovalka Bérénice Serra, ki bo svoje delo razstavila tudi na sejmu Parameter, pa bo v svojem predavanju predstavila nekaj primerov skupnostnega zbiranja podatkov ter posledic namernih in naključnih razkritij občutljivih vojaških informacij ter odprla vprašanja o moči odprtih podatkov in ranljivosti infrastrukture.

Federico Poni

Promet pojenja
Luna vzide

Spomin je bil nekoč kozmologija notranjega reda, prostori, v katerih je misel postala zemljevid in pot. “Naprava” (italijansko dispositivo iz latinskega dispositio) je takrat pomenila urejanje notranjega prostora, ustvarjanje poti v umu, pospravljanje sobe misli in njeno preoblikovanje v svetišče razmisleka. Bila je priklic, ki so ga poganjali osebne, a kolektivne zaznave in metaforizacije sveta.

Sodobna naprava se kaže kot prag med realnostjo in simbolom, komunikacijska avtocesta in portal za mehanično eksternalizacijo misli. Ob počasnem razgrajevanju čudenja se je pojavila serijskost kot življenska sila kapitalistične tehnike, ki na rastočem seznamu želja preko korenin domišljije vsak akt kontemplacije preoblikuje v podatkovno točko.

Če si poskušamo ponovno zamisliti “komputacijo” (latinsko computāre) kot ne-digitalno disciplino, kolektivno dejanje mišljenja in računanja, postane naprava odnos, ki zajame pomen, in struktura možnosti bivanja. Na obrobjih omrežja in v srcu ruralnih prostov, v katerih komputacija postane skupnostna, spomin pa se ne nabira na zunanjih strežnikih, temveč se nalaga v krajino, se pojavlja “ruralno računalništvo” – taktična deviacija k ponovnemu odkrivanju geste kot oblike vedenja in politiki počasnosti, ki nasprotuje brezobzirni hitrosti, ekstraktivizmu in standardizaciji današnjega tehno-kapitalističnega sistema.

Bérénice Serra

O tihih in utišanih javnih virih

Javni viri in odprti podatki so postali ključna orodja za razumevanje povezav med civilisti in vojaško infrastrukturo. Bérenicé Serra v predavanju preuči dva projekta, pri katerih podatki, ki so jih ustvarili civilisti – naključno ali namenoma –, osvetlijo skrite dinamike vojaških operacij. V prvem projektu uporabniki aplikacij za vadbo, kot je Strava, nehote odkrivajo občutljive podatke o lokacijah vojaške infrastrukture, medtem ko na zemljevidu rišejo navidez nedolžne živalice. S pritegovanjem pozornosti na tekaške poti vojakov razkrivajo meje vojaških baz, ki so bile prej skrite vsem na očeh. Drugi projekt se naslanja na prakse OSINT (Open Source Intelligence), pri katerih novinarji digitalno infrastrukturo uporabljajo kot orodje za spremljanje in dokumentiranje vojaških akcij. Livestream kamera v Gazi je med snemanjem uničenja stolpa Hajji ujela krhkost novinarske svobode na konfliktnih območjih, kjer digitalna infrastruktura postane tarča zaradi podatkov, ki jih zagotavlja.

Medtem ko prvi projekt preko aktivnosti civilistov razkrije podatke, ki naj bi za vedno ostali skrivni, drugi pokaže, kako OSINT prakse opolnomočijo civiliste pri aktivnem spremljanju in poročanju o vojaških operacijah. Serra ju je preobrazila v analogni deli – pobarvanko in srebroželatinast odtis –, s katerima želi pozvati k ponovnemu razmisleku o političnem posmrtnem življenju odprtih podatkov. Prevprašujejo razmerje med transparentnostjo in nepreglednostjo, izpostavljenostjo in prikrivanjem, razpoložljivost in skrb v sistemih, ki so oblikovani za takojšen dostop in globalno izpostavljenost.