Fotogalerija

Maša Kranjc, Miha Godec

Miha Godec | Con·d/s·ense

*
*
*

Intermedijska zvočno-prostorska instalacija z naslovom Con·d/s·ense je igra dveh besed, kondenz (condense) in soglasje (consensus), s katerima avtor namiguje na soglasje ljudstva pri tem, kako ravnamo z vodo in odnosa tehnologije do okoljevarstvenih problemov. Glavno vprašanje je, ali lahko tehnologija odreši človeka odgovornosti do slabega ravnanja z okoljem in pripomore pri reševanju človeških problemov, s katerimi se srečujemo v okolju. Intermedijska zvočno-prostorska instalacija Con·d/s·ense je del Godčevega niza instalacij, ki se ukvarjajo s problematizacijo antropogenih vplivov na vodne ekosisteme, eksperimentirajo s čiščenjem vode in z raziskovanjem sonifikacijskih lastnosti vode. Naprava združuje pridobivanje vode in njeno sonifikacijo ter doda časovno dimenzijo h gledalčevi izkušnji.

Posebno vodstvo z umetnikom ob svetovnem dnevu ohranjanja narave v sredo, 28. julija ob 18:00.

 

Instalacija uporablja termoelektrični pretvornik oz. Peltierjev spoj za pridobivanje vode iz zraka, pri tem pa sledi kondenzacijskim načelom za ustvarjanje čiste vode. Kondenzacija je fizična sprememba stanja snovi, v tem primeru vode. Na spodnjem hladnem aluminijastem stožcu se kondenzirajo vodne kapljice, na konici stožca pa se združijo v eno kapljico. Ko kapljica postane dovolj velika, pade v skledo, kjer odmeva zvok kapljanja. Resonančna posoda je moderna različica japonskega Suikinkutsu, ( , dobesedno "vodna kotova jama") torej variacija japonskega ornamenta in glasbene naprave, ki ustvarja zvok. Sestavljen je iz obrnjene posode z luknjo na vrhu. Voda kaplja skozi luknjo v majhen bazen vode v notranjosti lonca, kar ustvarja prijeten zvok, ki odmeva v notranjosti, podobno kot zvon ali japonske citre. Japonski Suikinkutsu vsebuje idejo o filozofiji opazovanja delikatnih oz. neopaznih zvokov narave. Zvok, ki ga proizvaja, pomaga gledalcu izostriti svoje čute in opaziti majhno nevidno lepoto narave, kot je zvok vetra, žuželk, padanje listov, vodne kapljice, itd. Miha Godec s svojo instalacijo subtilne naravne in tradicionalne zvoke postavlja v kontekst medijske umetnosti in okoljevarstvene problematike vode. Z zvočno instalacijo poskuša transcendirati gledalca v višje stanje ozaveščenosti.

 

Projekt je bil zasnovan v programu MAST – Master Module of Art, Science and Technology; razvit na Inštitutu za interaktivno tehnologijo (MITI, Funchal, Madeira, Portugalska) in dokončno realiziran v okviru Mestne občine Ljubljana.

Posebna zahvala za prispevek k projektu: Simon Gmajner, Chris Csíkszentmihályi, Robertina Šebjanič, dr. Peter Purg, Nayari Castillo-Rutz in Franziska Hederer.

Sodelujoči:

Miha Godec (1988, SI) je leta 2014 diplomiral na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici (UNG AU) in začel svojo profesionalno pot kot fotograf. Tekom študija je izpopolnjeval svoje znanje na portugalski šoli ESAD (College of Art and Design). Za seboj ima veliko skupinskih in samostojnih fotografskih in intermedijskih razstav. Poleg ustvarjanja umetniških instalacij tudi poučuje fotografijo in virtualno resničnost. Samostojno izvaja izobraževalne znanstvene in umetniške delavnice. Godec posveča veliko pozornosti razvoju novih interdisciplinarnih projektov, v okviru katerih raziskuje posledice antropogenega vpliva na vodne ekosisteme, eksperimentira s čiščenjem vode in z raziskovanjem sonifikacijskih lastnosti vode, na presečišč znanosti, umetnosti in nove tehnologije.

S podporo: